Električni grelci zraka z ventilatorjem za profesionalno uporabo

Električni grelci zraka z ventilatorjem

Ko je delavnica zjutraj mrzla ali pri prenovi še ni urejeno stalno ogrevanje, lahko električni grelec zraka z ventilatorjem hitro začne dovajati topel zrak. Ne potrebuje goriva in ne ustvarja izpušnih plinov na mestu uporabe. Potrebuje pa dovolj zmogljiv električni priključek: pri profesionalnih napravah je to pogosto prva omejitev, ki jo moramo rešiti.

Pri Gitas ponujamo električne grelce Master za začasno ogrevanje ter namenske izvedbe za posebne postopke. Pomagamo ločiti napravo za ogrevanje prostora od opreme za toplotno obdelavo. Nato moč in pretok zraka prilagodimo prostoru, razpoložljivemu napajanju ter času, ko mora biti objekt ogret.

Električni grelec za delavnico ali velik odprt objekt
Električni grelci zraka so uporabni v zaprtih delavnicah, pri obnovi objektov in za dogrevanje delovnega območja. Topel zrak se mora v prostoru zadržati. Če so skladiščna vrata stalno odprta, velik del toplote odhaja ven, zato dodatni kilovati sami ne rešijo težave.
Najprej določimo, kaj pravzaprav ogrevamo:
- Za zaprto delavnico upoštevamo celoten prostor, njegovo izolacijo in želeno temperaturo med delom.
- Pri občasnem delu v veliki hali razmislimo o ločitvi manjšega ogrevanega območja, če postavitev to omogoča.
- Pri prenovi izberemo temperaturo glede na materiale, na primer omet, barvo ali lepilo, in njihov predpisani postopek obdelave.
- Za toplotno zatiranje insektov potrebujemo namensko opremo in nadzorovan postopek, ne običajnega ogrevanja delovnega prostora.

Med prikazanimi napravami so tudi namenske izvedbe Master EKO za toplotno zatiranje insektov. Njihove moči zato ne primerjamo neposredno z grelci za udobno delovno temperaturo. Razlikujeta se namen in način nadzora postopka; pri takšni potrebi izbor obravnavamo posebej.

Kako izbrati moč električnega grelca zraka
Pri ogrevalni moči začnemo s prostornino. Delavnica s 60 m² in višino 3 m vsebuje 180 m³ zraka, enako velika hala s 6 m višine pa 360 m³. Kljub enaki tlorisni površini se razlikujeta količina zraka in površina sten, skozi katere izgubljata toploto. Naslednje vprašanje je temperaturna razlika. Dogrevanje s 15 na 18 °C je drugačna naloga kot ogrevanje s 3 na 18 °C. Upoštevamo še izolacijo, odpiranje vrat in hladen inventar.

Masivni stroji, tla ter stene se ogrevajo počasneje od zraka, zato prvi topel tok iz grelca še ne pomeni ogrete delavnice. Zato ne obljubljamo enega števila kvadratnih metrov za vsak grelec. Pri izbiri potrebujemo mere prostora, začetno in želeno temperaturo ter opis izolacije. Iz teh podatkov ocenimo potrebne kilovate in nato preverimo, ali jih električni priključek sploh omogoča.

Električni grelci na 400 V in omejitve priključka
Pri močnejših električnih grelcih ni dovolj, da je v objektu trifazna vtičnica. Pomemben je tudi njen dovoljeni tok. Kot konkreten primer: 18-kilovatna izvedba iz naše ponudbe ima navedeni nazivni tok 26 A in trifazno napajanje 400 V. Za polno moč zato 16- amperski priključek ne zadostuje.

Različni vtikači in varovalke niso ovira, ki jo rešimo s poljubnim adapterjem. Priključek, kabel in zaščita morajo ustrezati napravi, prišteti pa je treba še druge porabnike na instalaciji. Pred naročilom si pripravite:
- podatek o razpoložljivi napetosti ter toku vtičnice;
- seznam večjih strojev, ki bodo delovali sočasno z grelcem;
- razdaljo do vtičnice, da izberemo ustrezen napajalni kabel oziroma podaljšek.

Pri nejasnih podatkih naj instalacijo preveri električar. Grelec izberemo tako, da ga boste lahko uporabljali na predvidenem mestu brez izpadanja zaščite ali preobremenjevanja kabla.

Stopnje moči in termostat pri električnih grelcih
Več stopenj grelne moči omogoča, da po začetnem ogrevanju zmanjšate dovod toplote. Izvedba z 9 in 18 kW lahko na primer začne z višjo stopnjo, nato pa deluje na nižji, če ta zadostuje za vzdrževanje temperature. Poraba je na nižji stopnji manjša, vendar se lahko podaljša čas ogrevanja.
Sobni termostat meri temperaturo in uravnava gretje. Pri delu ponudbe je dodaten pribor, pri drugih napravah je vgrajen. Tipalo postavite tja, kjer želite nadzorovati temperaturo, ne neposredno pred vroč izpust. Sicer lahko grelec prezgodaj prekine gretje, čeprav je preostanek prostora še hladen.

Zaščita pred pregrevanjem ima drugo nalogo: ob težavi preprečuje nevarno segrevanje naprave. Njeno pogosto proženje ni normalen način regulacije prostora. Takrat pregledamo pretok zraka, ovire in pravilnost uporabe.

Koliko elektrike porabi električni grelec zraka
Izračun porabe elektrike je neposreden. Grelec, ki eno uro neprekinjeno deluje z močjo 9 kW, porabi približno 9 kWh; v štirih urah 36 kWh. Na stopnji 18 kW bi v istem času porabil približno 72 kWh. Strošek dobite z množenjem po ceni elektrike s svojega računa.

Pri termostatskem delovanju grelni elementi niso nujno vključeni ves čas. Na strošek zato vplivajo predvsem toplotne izgube in trajanje gretja. Zmanjšate jih z zapiranjem vrat in ogrevanjem samo potrebnega območja. Dva grelca z enako dejansko električno močjo med neprekinjenim gretjem porabita podobno količino elektrike.

Pretok zraka in sušenje z električnim grelcem
Ventilatorski grelec potrebuje odprto pot za zrak. Če ga postavite za visok regal, bo prostor pred njim vroč, drugje pa lahko ostane hladno. Izpust usmerite v prost del prostora in temperaturo ocenjujte tudi na delovnih mestih.
Pri uporabi pomagajo trije preprosti ukrepi:
- Pred dovodom in izpustom odstranite škatle, pregrinjala in druge ovire.
- Cev za topel zrak uporabite le pri izvedbi, ki jo dovoljuje, s predpisanim premerom in dolžino.
- Pri sušenju mokrega prostora poleg toplote zagotovite razvlaževanje ali ustrezno prezračevanje, da voda dejansko zapusti objekt.

Ogrevanje samo zniža relativno vlažnost toplejšega zraka, vode pa ne zbere v posodo. Pri Gitas zato pri sušenju uskladimo grelec z odvajanjem vlage, pri ogrevanju pa moč in termostat z uporabo prostora. Za zastopano opremo uredimo tudi servis in rezervne dele.

1. Kateri električni grelec izbrati za delavnico s 60 m²?
Pri višini 3 m ima delavnica 180 m³, pri višini 6 m pa 360 m³. Za električni grelec potrebujemo še podatke o izolaciji, začetni temperaturi in pogostosti odpiranja vrat. Nato preverimo električni priključek. Brez teh podatkov moč po površini hitro ocenimo napačno, zlasti pri visokem objektu. Povejte tudi, ali prostor ogrevate vsak dan ali šele tik pred začetkom dela.

2. Ali 18-kilovatni električni grelec priključim na trifazno vtičnico 16 A?
Za polno moč praviloma ne. Električni grelec z močjo 18 kW pri 400 V potrebuje približno 26 A; takšen nazivni tok je naveden tudi pri ustrezni izvedbi v naši ponudbi. Priklop mora ustrezati predpisani vtičnici, kablu in zaščiti. Adapter ne poveča dovoljenega toka. Pred uporabo naj električar preveri instalacijo ter druge porabnike, ki bodo na njej delovali hkrati.

3. Koliko elektrike porabi električni grelec z močjo 9 kW?
Pri neprekinjenem delovanju na 9 kW porabi električni grelec približno 9 kWh v eni uri oziroma 36 kWh v štirih urah. To pomnožite s svojo ceno elektrike. Če termostat del časa izključi gretje, bo poraba manjša. Za primerjavo stroška zato upoštevajte čas dejansko vključenih grelnih elementov, ne samo čas, ko je naprava priključena na elektriko v prostoru.

4. Zakaj električni grelec piha vroče, delavnica pa ostaja hladna?
Najpogostejši razlogi so prevelike toplotne izgube, prenizka moč ali slab pretok zraka po prostoru. Električni grelec lahko ogreva samo pas pred seboj, medtem ko toplota uhaja skozi vrata. Odstranite ovire pred izpustom in zaprite nepotrebne odprtine. Če prostor ostaja hladen, primerjamo moč z njegovo prostornino in izolacijo. Več časa za ogrevanje potrebujejo tudi hladna tla, stene in masivni stroji.

5. Ali električni grelec potrebuje dodaten sobni termostat?
Odvisno od izvedbe. Pri nekaterih električnih grelcih je sobni termostat dodatna oprema, pri drugih je vgrajen. Uporaben je, ko želite vzdrževati temperaturo brez stalnega ročnega vključevanja. Tipalo naj meri razmere v ogrevanem območju, ne tik pred izpustom. Pri naročilu zato preverimo tudi termostat in dolžino njegovega kabla, da lahko tipalo postavite na smiselno mesto v delavnici ali objektu.

6. Ali je električni grelec na nižji stopnji vedno varčnejši?
Na nižji stopnji električni grelec porabi manj elektrike na uro, vendar lahko za ogrevanje potrebuje več časa. Če toplota medtem hitro uhaja, želene temperature morda sploh ne doseže. Nižja stopnja je posebej uporabna po začetnem ogrevanju, ko samo nadomeščate izgube. Za skupni strošek primerjajte porabljene kilovatne ure in doseženo temperaturo skozi celoten čas uporabe prostora, ne samo navedene moči.

7. Ali električni grelec odstrani vlago iz mokre sobe?
Električni grelec ogreje zrak, vendar vode sam ne odstrani. Relativna vlažnost lahko med ogrevanjem pade, ob ohladitvi pa spet naraste. Pri sušenju mora vlaga zapustiti prostor, na primer prek razvlažilca, ki jo zbira, ali ustreznega prezračevanja. Če samo ogrevate zaprto mokro sobo, ne rešite odvoda vode. Pri estrihih in ometih režim prilagodite še zahtevam materiala ter fazi sušenja.

8. Ali lahko na električni grelec namestim poljubno cev?
Ne. Cev za topel zrak mora ustrezati grelcu po premeru, temperaturni odpornosti in dovoljeni dolžini. Naprava mora cevni priklop tudi omogočati. Predolga, stisnjena ali preozka cev ovira pretok in lahko povzroča pregrevanje. Če želite toploto dovajati v sosednji prostor, to navedite ob izbiri. Skupaj preverimo ustrezno izvedbo in pribor, da toplega zraka ne usmerjate z improvizirano napeljavo na objektu.

9. Zakaj se električni grelec izklaplja zaradi pregrevanja?
Pri električnem grelcu je lahko dovod zraka zakrit, izpust oviran ali priključena neustrezna cev. Napravo izklopite in ravnajte po navodilih za ohladitev ter pregled. Zaščite ne obidite in je ne ponastavljajte v nedogled. Če se težava po odstranitvi dovoljenih zunanjih ovir ponavlja, je potreben servis. Zaščita pred pregrevanjem ni sobni termostat in njeno proženje ni običajen način uravnavanja temperature.

10. So vsi električni grelci v ponudbi namenjeni ogrevanju delavnice?
Ne. Poleg električnih grelcev za ogrevanje prostorov so prikazane tudi namenske naprave za toplotno zatiranje insektov. Te so del nadzorovanega postopka z drugačnimi temperaturnimi zahtevami in upravljanjem. Pri nakupu jih ne primerjajte samo po kilovatih. Povejte, ali potrebujete delovno temperaturo, pomoč pri sušenju ali namensko toplotno obdelavo. Tako izberemo napravo glede na nalogo in ne zgolj po podobnem videzu.